Osemčlanska detroitska skupina Nomo se v glasbi poigrava z obrazci afrobeata, funka, jazza in rocka. Njen zvok temelji na surovih bobnih, že skoraj himnično melodičnih pihalih (udarna pihalska sekcija predstavlja kar polovico jedra zasedbe) in večplastnih tolkalih. Posebnost kolektiva so nedvomno sintetizatorske linije, ki so domiselno vključene v sicer klasični izbor glasbil, še ena zanimivost pa je, da člani uporabljajo tudi doma izdelana tolkala. Pred petimi leti so izdali prvenec mastnega afro funka, leta 2006 pa odlično sprejeti drugi album New Tones, ki je izšel pri eklektični kalifornijski založbi Ubiquity – ta je zasedbo vzela v zavetje predvsem zaradi sijajnih in odmevnih koncertov. Že z New Tones so se Nomo odmaknili od standardiziranih obrazcev, njihov vodja – Elliot Bergman – je glasbenikom pustil veliko prostora za improvizacijo, z zadnjo, lani izdano ploščo Ghost Rock pa zasedba zvočno zavzema še bolj radikalno pozo: v paleto žanrskih vplivov meša krautrock, post rock in elektroniko pionirskih šestdesetih let.
Erik Hall – kitara, bobni
Quin Kirchner – tolkala
Jamie Register – bas, glas
Elliot Bergman – klaviature, tenor saksofon, sampler, glas
Justin Walter – trobenta
Dan Bennett – bariton saksofon
Diskografija:
Invisible Cities (Ubiquity, 2009)
Ghost Rock (Ubiquity, 2008)
New Tones (Ubiquity, 2006)