V petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila Demokratična republika Kongo pod belgijsko oblastjo, se je generacija kongovskih glasbenikov odločila, da se bodo proti kolonialnemu zatiranju borili z glasbo. Tradicionalne afriške ritme so združili z afrokubanskimi zvoki in ustvarili novo zvrst, kongovsko rumbo, ki je z nalezljivim ritmom, hipnotičnimi kitarskimi vložki in mehkimi vokali kmalu osvojila vso afriško celino. Dokumentarec Kralji rumbe je radostni poklon osvobajajoči moči glasbe.
nastopajo Papa Wemba, Manu Dibango, Simaro Lutumba, Papa Noel, Pépé Felly Manuaku, Verckys, Roitelet, Guvano, Paul Mwanga, Brazzos, Manda Tchebwa, Clément Ossinonde, Jean-Pierre Nimy, Lubangi Muniania
To je potovanje zvoka, ki je spremenilo narod in dalo afriški celini lastne glasbene zvezde, kot so Franco, Le Grand Kalle in dr. Nico. Z ekskluzivnimi intervjuji, glasbenimi posnetki, nastopi v živo in še nikoli videnimi arhivskimi posnetki The Rumba Kings raziskuje večinoma prezrto stran države, ki je bila zgodovinsko povezana z vojnami, revščino in njenim ogromnim mineralnim bogastvom. Alan Brain je perujski režiser, montažer in snemalec, ki je režiral in montiral igrane in dokumentarne filme, televizijske serije in novice v Južni Ameriki, ZDA in Afriki. Od leta 2008 do 2014 je bil režiser organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo.
»Imel sem srečo, da sem sedem let svojega življenja – med letoma 2007 in 2014 – preživel v Demokratični republiki Kongo. Tam sem delal kot snemalec za mirovno misijo Združenih narodov. Ko sem prišel v Kongo, sploh nisem poznal njegove velike glasbene tradicije, natančneje kongovske rumbe. Pojma nisem imel, da so imeli številni Afričani Kongo še pred nekaj desetletji za deželo glasbenih bogov. Nisem vedel, da so bile nekatere zvezde kongovske rumbe, na primer Franco Luambo in njegov OK Jazz orkester, v Afriki tako velike, kot je bila skupina The Beatles na Zahodu. /…/
Že ob prvem poslušanju kongovske rumbe Indépendance Cha Cha benda African Jazz sem se zaljubil v njen ritem, pa tudi v zgodbo, povezano s pesmijo. Zgodba je res neverjetna! Leta 1960 je sanjska ekipa kongovskih glasbenikov rumbe spremljala kongovske politike med pogajanji za neodvisnost. Pa ne le to, glasbeniki so imeli med pogajanji vsak večer koncerte, na katerih so politiki plesali! Poleg tega so o dogodku celo napisali pesem, ki je postala glasbena spremljava gibanja za neodvisnost ne le v Kongu, ampak v večini Afrike!
Ta odkritja so le majhen namig, kako pomembna je bila glasba za prebivalce Konga. Večkrat sem se spraševal, zakaj še nikoli nisem slišal za to neverjetno kongovsko glasbo. Moje zanimanje se je še povečalo, ko sem odkril, da je glasba kongovske rumbe predstavljala prostor upora in svobode proti kolonialnemu zatiranju, s katerim so se Kongovci soočali, ko so bili belgijska kolonija, in da je pozneje postala pravi simbol nacionalne identitete. Kot življenjsko poslanstvo sem si zadal, da to neverjetno zgodbo povem na čim bolj prepričljiv način.
Vsi vedo za ogromna rudna bogastva v Kongu in vojne, ki so jih te rudnine sprožale, le redki pa poznajo pravi zaklad Konga, kongovsko rumbo.«
– Alan Brain
