Objeli bomo stoletje (reprodukcije, z njo pa tudi preverljivih, širšemu prebivalstvu dostopnih form / vsebin) in se pri tem držali kar obeh okroglih obletnic — 1918 in 1968. S tema mejnikoma se najdemo sredi tistega, kar nas zanima, torej tako v zamahu delavskega gibanja kakor pri burnih zahtevah po neki povsem novi mladosti. In z njo tudi novi muziki. Kako in s kakšnimi učinki prelomne dogodke pospremi zvok? Razmerje med revolucionarnostjo v tekstu in revolucionarnostjo v glasbi, ugotavljamo, je precej simptomatično. Nikakor namreč ni izenačeno: Kolikokrat se, denimo, pripeti, da krepke, udarne, mejne zadeve v besedilih pospremi povsem udobna muzika, ki bi prej sodila v svet “meščanske” zasanjanosti … Z nekaj zgledi bomo spoznali, da se revolucionarnost v muzikah dogodi povsem neodvisno od političnosti trenutka — praviloma se rodi “že prej” oziroma “drugje”. Kdaj, kje in zakaj?
Zvočni posnetek predavanja je na voljo TUKAJ.